Projekt Genom Proteusa

Človeška ribica, z latinskim imenom Proteus anguinus, poznana tudi kot močeril ali proteus, je največja izključno jamska žival na svetu. Njeno naravno okolje je omejeno na podzemne vode Dinarskega krasa. Največ najdišč človeške ribice se nahaja v Sloveniji, kjer zaradi zgodovinskega, kulturnega in naravovarstvenega pomena uživa status simbola naravne dediščine, biotske pestrosti podzemlja in zaščite vodnih virov. Zaradi svoje prepoznavnosti in ekološke vloge pa je človeška ribica tudi simbol varovanja podzemnih okolij v svetovnem merilu.

Zaradi podzemnega načina življenja je človeška ribica razvila številne prilagoditve, kot sta izguba kožnega pigmenta in razvoj specializiranih čutil, s katerimi je nadomestila izgubo vida. Zaradi pomanjkanja hrane v podzemnem okolju ima tudi izredno počasno presnovo, ki ji omogoča večletno stradanje brez večjih posledic, kot tudi izjemno dolgoživost. Doseže namreč starost do sto let in je tako najbolj dolgoživa dvoživka na svetu. Poleg tega ima izjemno sposobnost regeneracije, saj lahko v celoti obnovi poškodovane ali izgubljene okončine in druge dele telesa. Njen genom je približno 15-krat večji od človeškega, zato bomo z njegovo določitvijo dobili največji doslej sekvenciran genom na svetu.

Projekt Genom Proteusa združuje biološka in medicinska znanja ter metodologije za pridobivanje in  bioinformatsko analizo genomskih podatkov Oddelka za biologijo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani, Inštituta Larsa Bolunda za regenerativno medicino (BGI, Qingdao, Kitajskain Univerza v Aarhusu, Danska), Univerze v Aarhusu (Danska) in podjetja BGI Genomics (BGI, Shenzhen, Kitajska).